Avtorica: Maja Korošak
Neustrezna obutev lahko povzroča številne težave, bolečine in
deformacije stopal, pa tudi drugih sklepov nog – gležnjev, kolen,
kolkov in celo hrbtenice. Težave pa se z leti lahko samo še večajo. Za
zdravje naših stopal in nog ter splošno počutje je torej zelo
pomembno, kakšno obutev nosimo.
Kakšna je dobra obutev? Obutev naj bo udobna in mehka, priporoča se, naj
višina pete ne presega dveh do treh centimetrov, s tem so mišice in
tetive najmanj obremenjene. Za športne dejavnosti pa je danes na voljo
tako velika izbira, da za vsako dejavnost posebej lahko izberemo
najprimernejšo obutev, najsi bo to pohodništvo, dvoranski šport ali na
primer tek.
Kot je povedal Matic Županič, dr. med., spec. ortopedske in splošne
kirurgije, iz Splošne bolnišnice Brežice, je še posebej pomembno v dobi
rasti, da otrok nosi ustrezno obutev. »Obuvalo naj bo dovolj veliko, naj
ne tišči in naj bo mehko. Čevelj naj bo tako mehak, da ga lahko po
podplatu upognemo, če ga na obeh koncih stisnemo s prstoma. Dandanes je
veliko otroških čevljev s pretrdim, negibljivim podplatom in takšnim se
raje izogibajmo. Otroci naj v dobi rasti ne nosijo visokih pet,
odsvetuje se tudi nošnja gumijastih obuval in natikačev, saj ti ne
nudijo zadostne opore stopalnemu loku. Upoštevajmo, da otroci hitro
rastejo in da zaradi tega pravi čas zamenjamo obuvalo s pravo številko.
Funkcija dobrega otroškega čevlja je ta, da mu zaščiti stopalo in ne da
bi z obuvalom skušali korigirati določeno deformacijo,« je še povedal
dr. Županič in poudaril, da pri otrocih ortopedski čevlji ali ortopedski
vložki pridejo v poštev le izjemoma. »Za otroka je najbolje, da v
poletnem času veliko hodi bos, da si s tem krepi mišice in na ta način
oblikuje stopalo.«
Posebno pozornost si zaslužijo tudi obuvala za starejše. Starejši imajo
namreč že tako ali tako težave s stopali, ki jih bolijo, pečejo in z
leti so morda na njih nastale tudi določene deformacije. »Zelo pomembno
je, da je obuvalo za starejšega oblikovano tako, da daje stabilno oporo,
po možnosti tudi v gležnju, da nima predebelih podplatov, zaradi katerih
bi se starejši človek lahko spotikal, in podplati ne drsijo. Obuvalo naj
daje gotovost pri hoji, stabilnost in omogoča naj varen korak.« Ortoped
k temu še doda, da je dodatna previdnost potrebna pri diabetikih, ti
zaradi polinevropatije pogosto spregledajo, da jih čevelj stiska ali
žuli, kar ima lahko zaradi sočasno okvarjene mikrocirkulacije resne
posledice. Pri diabetikih je še posebej pomembno, da je obuvalo mehko in
dovolj udobno. »Ozka obuvala in visoke pete zagotovo niso primerni za
starejše. Marsikakšna težava s stopali ali deformacija stopala se da
ublažiti s prilagojeno obutvijo. Takšni so, na primer, višji čevlji, ki
stabilizirajo gleženj, vložki, ki dajejo dodatno oporo, silikonske
blazinice, ki ublažijo pritisk na določenih točkah stopala.«
Posledice za sklepe
Kakšne posledice ima lahko slaba obutev na stopalo in sklepe pri
odraslih? Ali lahko slaba obutev slabo deluje tudi na ostale sklepe, kot
so gležnji, kolena, kolki in morda celo na hrbtenico? Dr. Županič:
»Slaba obutev lahko povzroča bolečine in deformacije stopala,
najpogosteje v sprednjem delu. To so različne deformacije prstov, hallux
valgus, deformacija malih prstov, kot so krempljasti, kladivasti prsti.
Pri kladivastih prstih se največkrat pojavi težava z natiski (otiščanci)
v zgornjem delu prvega členka ali z natiskom v predelu blazinice prsta,
tik pod nohtom – to sta najbolj izpostavljena dela, na katera pritiska
obuvalo. Največkrat so ti natiski zelo boleči in zmanjšujejo kakovost
življenja. Rešitev je v korekciji deformacije prsta in ne samo
odstranjevanje natiskov.« Zaradi česa nastanejo? »Vzroki za to, da
prihaja do tako deformiranih prstov, so v pretesni obutvi, kjer so prsti
skrčeni in utesnjeni, pa tudi visoke pete, ki vso težo telesa prenesejo
na sprednji del stopala. Težava pri visokih petah je tudi v tem, da
povzročajo neravnovesje v mišicah prstov in posledično krčenje (ali
deformiranje) prstov,« še pove dr. Županič.
Visoke pete pa seveda puščajo posledice tudi na drugih sklepih in
hrbtenici. »Ljudje samodejno hojo prilagodimo tako, da se izognemo
pritisku na boleče mesto. Posledično preobremenimo ostale sklepe in se
tudi v njih pojavijo bolečine. Hoja v čevljih z visoko peto vpliva tudi
na sagitalno ravnovesje.« Sagitalno ravnovesje pomeni harmonično obliko
hrbtenice, ki zagotavlja kar najmanjšo porabo energije pri stanju in
gibanju. Težiščnica fiziološko pada za kolki, pred koleni in pred
gležnji. Za stojo tako zadošča aktivacija ene same mišice goleni in s
tem se porabi kar najmanj energije. »Če se to ravnovesje poruši (lahko
tudi zaradi visokih pet), ga mora telo nekako kompenzirati. Kompenzacija
se lahko kaže na več ravneh: lahko na ravni medenice, na ravni ledvene
hrbtenice, vratne hrbtenice. Pri tej kompenzaciji mora telo aktivirati
več dodatnih mišic in vložiti več energije, posledično se mišice
utrudijo in bolijo … Težava je seveda večja pri ženskah, ki več ur
dnevno nosijo pete, ki so višje od sedem centimetrov. Zato je dobro, da
se obutev v teh primerih čez dan menja, da se mišice občasno pretegnejo
in sprostijo. Visoke pete povzročajo tudi druge zdravstvene težave:
zaradi spremenjenega delovanja mišic na nogah prihaja do venske staze,
povečanega pritiska v venskih žilah in do nastanka krčnih žil. Težave se
lahko pojavijo z nohti, ki se lahko začnejo vraščati. Pojavi se lahko
tudi bolečina pod stopalnicami, pa tudi artritis ali prezgodnja obraba
sklepov,« posledice našteva dr. Županič.
Hallux valgus
S katerimi težavami, ki bi lahko bile posledica tega, da ne nosijo prave
obutve, ljudje največ prihajajo k ortopedu? »Največkrat so to
deformacije palca ali hallux valgus, deformacije malih prstov,
krempljasti prsti, kladivasti prsti, bolečine pod stopalnico, različni
natiski.« Kaj pa je hallux valgus? »To je najpogostejša deformacija
prstov na stopalu. Gre za deviacijo palca navzven, pogosto je palec ob
tem tudi rotiran, sklep palca v stiku s stopalnico na notranji strani
tvori bolečo izboklino, ki ji pravimo bunion. Koža je na tem mestu
boleča in pordela.
Deformacija je pri ženskah desetkrat pogostejša kakor pri moških in
težave se lahko pričnejo že pri tridesetih letih, s starostjo pa se
slabšajo. Največkrat ljudje pomoč pri zdravniku poiščejo šele pri
petdesetih, šestdesetih letih. Pri nastanku halluxa valgusa pomembno
vlogo igra genetska nagnjenost, v ambulanti se večkrat zaradi istih
težav oglasita mati in hči. Za operativno zdravljenje se odločimo
takrat, ko je deformacija boleča. Obstajajo simptomatski ukrepi, ko si
ljudje skušajo lajšati bolečine z različnimi blazinicami in vložki,
vendar se s tem težava ne odpravi. Vseeno svetujemo, naj nosijo široke,
udobne čevlje, dokler se ne odločijo za operacijo, s katero se hallux
valgus edino lahko pozdravi. Ni dobro predolgo odlašati z operacijo, saj
se deformacija progresivno slabša vse do stopnje, ko je potrebna
zatrditev sklepa, to pa pomeni slabši funkcionalni rezultat,« opozarja
dr. Županič.
Kako je videti takšna operacija? »Najprej pri bolniku opravimo
rentgensko slikanje, ki nam omogoča določitev kotov med stopalnicami in
kote palca. Na podlagi meritev se odločimo, kakšno korekcijo bolnik
potrebuje in kakšna operativna tehnika bo zanj najprimernejša. Pri
operaciji prežagamo stopalnice, korigiramo položaj in kosti fiksiramo z
vijaki ali žicami. Po operaciji bolniki dobijo poseben čevelj z višjo
peto, s pomočjo katerega razbremenjujejo sprednji del stopala. Z
omenjenim čevljem lahko hodijo na krajše razdalje. Operacija po navadi
poteka v regionalni anesteziji, s katero začasno omrtvimo živce goleni
in stopala. Analgezija traja še 24 ur po posegu, s čimer močno zmanjšamo
potrebo po analgetikih. Bolnike še isti dan odpustimo iz bolnišnice. Za
doma priporočamo počitek z nogo v dvignjenem položaju, obkladke ter hojo
z začasnim čevljem. Slednjega po 4–6 tednih zamenjamo za udobno mehko
obutev,« pojasnjuje naš sogovornik.
Ploska stopala
Starši se velikokrat prezgodaj prestrašijo in v ambulanto pridejo z
malčkom ter menijo, da ima plosko stopalo. Kot pove dr. Županič, pa se v
stopalu prave krivine začnejo oblikovati šele od osmega do desetega
leta. Zakaj sploh pride do ploskega stopala? »Razlogov za to je lahko
več. Največkrat je razlog disfunkcija mišic zaradi preobremenitev ob
poškodbi ali debelosti, lahko zaradi vnetnih motenj (npr. pri
revmatoidnem artritisu) ali pa gre za okvaro ligamentov, ki statično
stabilizirajo stopalo. Ločimo fleksibilno ali fiziološko plosko stopalo
in patološko plosko stopalo. Fiziološko stopalo naj bi imelo okoli 10 %
otrok. Ko otrok stopi na prste, se pokaže lepo oblikovan vzdolžni
stopalni lok, tudi petnica se obrne navznoter. Pri patološko ploskih
stopalih pa tega ne vidimo. Pri teh gre največkrat za zaraščanje
stopalnih kosti, ki je prirojena deformacija in je niti z ortopedskimi
vložki niti z boso hojo ne moremo odpraviti, potrebna je operacija.
Kakor hitro se pri otroku pri desetih letih pokaže, da je stopalo
plosko, je najbolje, da se z njim oglasite pri ortopedu, ki oceni, za
katero vrsto deformacije gre in se odloči za nadaljnje ukrepanje,«
svetuje dr. Županič in dodaja, da so patološka ploska stopala boleča,
večkrat so prisotni zvini gležnja in slabša gibljivost v sklepu pod
gležnjem. Pri odraslih lahko gre za prirojeno deformacijo ali za
pridobljeno – če je bila pri otroku deformacija spregledana ali
nepravilno zdravljena ali pa je pridobljena zaradi ohlapnosti
ligamentov. Kako se torej zdravi? »Ukrepanje je odvisno od tega, za
kakšno stopnjo ploskega stopala gre. V osnovi ločimo štiri različne
stopnje. Pri prvi stopnji, kjer je prisotna samo bolečina brez vidne
deformacije stopala, zdravimo z mirovanjem, namestitvijo mavca ter
protivnetno terapijo. Za drugo stopnjo je značilna deformacija, vendar
je stopalo korektibilno oziroma fleksibilno, tu nastopi operativno
zdravljenje s premikom tetiv in stopalnih koščic. Pri tretji in četrti
stopnji pa sklepe zadnjega stopala kirurško imobiliziramo v ugodnem
položaju.«
Pa še o glivicah
Glivice, ki se naselijo na stopalih, povzročajo težave kar vsakemu
petemu človeku. Za okužbe stopal so dovzetnejši ljudje, ki imajo bolezni
perifernega žilja, perifernega živčevja, ortopedske nepravilnosti stopal
in pogoste poškodbe nohtov ali kože stopal. Zelo pogoste so pri mlajših,
sicer zdravih ljudeh, predvsem pri tistih, ki se veliko ukvarjajo s
športom ali nosijo tesno obutev. Športna obutev iz manj zračnih
materialov, tesni čevlji in sintetične nogavice razvoj okužbe še
pospešujejo. Poslabšanje je pogosto v poletnem času, ko je koža zaradi
potenja bolj vlažna.
vir:
www.ABCzdravja.si
